Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje
Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah

Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, izr. prof. dr. Simona Kralj Fišer
Izvajalci in izvajalke predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, izr. prof. dr. Andraž Čarni, doc. dr. Špela Goričan, doc. dr. Matjaž Gregorič, izr. prof. dr. Simona Kralj Fišer, dr. Mitja Prelovšek.
Lokacija:Raziskovalna postaja Barje ZRC SAZU, Zagorica 20, 1292 Ig

Zaključno srečanje z nosilcema predmeta s predstavitvijo dela in diskusijo.

Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 14. uri, v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:

• pon, 13. 11. 2023: red. prof. dr. Simona Kralj Fišer | Uvodno srečanje
• sre, 15. 11. 2023: Paul V. Debes | gostujoče predavanje: Linearni mešani modeli
• čet, 14. 12. 2023: Tim Prezelj | Grafična upodobitev podatkov
• čet, 4. 1. 2024: doc. dr. Matjaž Gregorič | Pisanje znanstvenih člankov
• čet, 11. 1. 2024: doc. dr. Špela Goričan | Raziskovanje v paleontologiji
• čet, 18. 1. 2024: red. prof. dr. Andraž Čarni | Raziskovanje v biologiji
• čet, 25. 1. 2024: doc. dr. Rok Ciglič | Raziskovanje v geografiji (GIS)
• čet, 15. 2. 2024: dr. Mitja Prelovšek | Raziskovanje v krasoslovju
• čet, 29. 2. 2024: doc. dr. Tjaša Tolar | Raziskovanje v arheobotaniki (lokacija izjemoma na Raziskovalni postaji Barje ZRC SAZU, Zagorica 20, 1292 Ig)
• čet, 7. 3. 2024: doc. dr. Aleš Smrekar | Raziskovanje na področju varstva okolja
• čet, 4. 4. 2024: doc. dr. Rok Ciglič in red. prof. dr. Simona Kralj Fišer | Zaključno srečanje s predstavitvijo dela in diskusijo.

 

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
Predmet: Zgodovinska leksikologija in leksikografija ter zgodovinska slovnica
Predavateljica: doc. dr. Andreja legan Ravnikar

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Andreja Legan Ravnikar:

 

O pridevnikih v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja v slovnici in slovarju.

 

Predstavljene bodo nekatere tipološke lastnosti pridevnika v obdobju normiranja slovenskega knjižnega jezika v drugi polovici 16. stoletja (1550–1595). Klasifikacija tvorjenk po besedotvornopomenskih kategorijah je pokazala, da zgodovinskega besedotvornega gradiva ne moremo analizirati ločeno od sobesedila. Gradivsko so potrjene številne besedotvorne različice, ko se na enako besedotvorno podstavo pripenjajo različno obrazilni morfemi, med katerimi ni besedotvornopomenske diferenciacije. Kategorija določenosti oz. nedoločenosti pridevnika je v knjižni slovenščini 16. stoletja neločljivo povezana z rabo določnega in nedoločnega člena. Pri pridevnikih je najbolj razširjena konverzija: konverzni homonimi izkazujejo spremembo slovničnih in skladenjskih lastnosti, a obenem izkazujejo veliko pomensko povezanost, kar predstavlja za zgodovinsko slovaropisje zanimiv izziv.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 8. aprila 2024, ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Doc. dr. Andreja Legan Ravnikar je višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika. Raziskovalno se ukvarja z zgodovinsko leksikologijo in leksikografijo, predvsem kot soavtorica in glavna urednica razlagalnega slovarja SSKJ16 in eSSKJ16. Sodelovala je pri pripravi večine zgodovinskih slovarjev na spletnem portalu Fran, tudi kot glavna urednica najnovejših spletnih obrnjenih zgodovinskih slovarjev (Hipolit 2022, Megiser 2023). Večji del njenih znanstvenih objav je s področij zgodovinskega pomenoslovja, besedotvorja in terminologije. Predava na Podiplomski šoli ZRC SAZU in na Oddelku za slovenistiko FF UL.

 

Vabljeni!

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
Predavateljica: izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc:

 

Preizpraševanje sistema knjižnega jezika ob prevzemanju lastnih imen.

 

Slovensko pišoči s pregibanjem in besedotvorjem slovenskih besed večinoma nimajo velikih težav. V zadnjih desetletjih so bili pripravljeni tudi nabori »težkih« besed ali zgradb, na katere morajo biti učeči se knjižnega jezika še posebej pozorni, jezikoslovci in jezikovni tehnologi pa so vzpostavili orodja in spletne portale ter servise, ki ponujajo prosto dostopne črkovalnike, bralnike, pregibnike, slovarje in svetovalnice vsem, ki jih jezikovna vprašanja zanimajo. Nekaj več zadreg imamo ob stiku s tujimi jeziki. Med najbolj opaznimi normativnimi težavami pišočih na začetku tretjega desetletja 21. stoletja so namreč tiste, ki so povezane z iskanjem mehanizmov pri vključevanju tujih imen (ali pisno nepodomačenih občnih poimenovanj) v slovensko besedilo. Čeprav nas že ob učenju knjižne slovenščine poučijo o tem, da se tuja imena v govoru vedejo tako kot primerljive slovenske besede, se pri glasovih, ki jih slovenščina ne pozna, pogosto zaplete. Zlasti tisti v izglasju besed vplivajo na način pregibanja. Še več zadreg pa srečamo pri prevzemanju slovničnih lastnosti tujih imen, saj te vplivajo na to, katerega spola ali števila je ime, v katero sklanjatev ga uvrstimo, kako iz imena tvorimo pridevnik ipd. V predavanju bodo predstavljene nevralgične točke sistema, ki jih prinaša stik s tujimi imeni, s perspektive rešitev aktualne Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU in predloga novih pravopisnih pravil Pravopis 8.0.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 15. aprila 2024, ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Helena Dobrovoljc je raziskovalka v Pravopisni sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki jo tudi vodi. Je predsednica Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z opisom in teorijo knjižnega jezika, pravopisjem in njegovo zgodovino, standardizacijo imen. Na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici predava slovenski knjižni jezik in jezikovno standardizacijo. Na jezikoslovnem modulu doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU izvaja predmet Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih.

 

Vljudno vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje regionalnih študij dr. Maruša Goluža:

Kritični pregled pristopov za reševanje konfliktov v teoriji prostorskega načrtovanja.

Zaradi različnih interesov glede prostorskega razvoja in ker je prostor omejena dobrina, v prostorskem načrtovanju vedno prihaja do konfliktov. V teoriji prostorskega načrtovanja so se pod vplivom različnih teoretičnih konceptov, ki večinoma izhajajo iz sociologije, razvili trije prevladujoči pristopi za reševanje konfliktov. Celostno racionalno prostorsko načrtovanje se izogiba konfliktom in temelji na objektivnosti strokovnih analiz in argumentov. Deliberativno prostorsko načrtovanje skuša reševati konflikte z odprtim, participativnim pristopom in deliberacijo med enakopravnimi akterji. V deliberaciji naj bi odločitve temeljile na racionalnosti argumentov udeležencev v procesu odločanja. Poststrukturalistični pristop pa prostorsko načrtovanje razume kot nikoli zaključen, konflikten proces demokratičnega odločanja. Prostorsko načrtovanje naj bi spodbujajo izražanje tako racionalnih, strokovnih kot tudi vrednotnih argumentov, ki temeljijo na čustvih, ideologijah in osebnih prepričanjih. Cilj takšnega pristopa ni nujno končni prostorski načrt, temveč boljše razumevanje različnih interpretacij prostora, odnosov moči, pa tudi prednosti in posledic odločitev o določeni smeri prostorskega razvoja za različne družbene skupine. Za vsakega od treh teoretičnih pristopov bo predavateljica izpostavila glavne kritike in jih podkrepila s praktičnimi primeri.

Nastopno predavanje bo v sredo, 17. aprila 2024, ob 11. uri, v Dvorani štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Dr. Maruša Goluža na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU sodeluje pri različnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področij trajnostnega načrtovanja prometa in preobrazbe mest. Od leta 2019 je članica uredniškega odbora znanstvene revije Acta geographica Slovenica. Leta 2022 je prejela pohvalo Zveze geografov Slovenije za uspešno uredniško delo pri geografskih publikacijah, leta 2023 pa srebrni znak ZRC SAZU za doktorsko disertacijo s področja humanističnih ved.

 

Vabljeni!