ANTROPOLOGIJA: RAZUMEVANJE SVETOTVORNIH PRAKS

Koordinator modula: red. prof. dr. Borut Telban

Antropologija preučuje načine, kako ljudje doživljajo, razumejo in izražajo medsebojne odnose in odnose do sveta. Veda raziskuje tako skupnosti manjšega obsega kot tudi širše kulturne, ekonomske in politične procese, ki se oblikujejo v sodobni družbi, ki jo vedno bolj označujejo transnacionalni, virtualni in globalni interesi. Izhaja iz predpostavke, da so tako posamezniki kot tudi družbe stvaritve in stvaritelji naših vsakdanjih družbenih in političnih »realnosti«. Antropološke raziskave temeljijo na v podrobnosti usmerjenem dolgotrajnem terenskem delu, ki preprašuje prakse in odnose, ki jih posamezniki, institucije in družbe ustvarjajo, ohranjajo in spreminjajo znotraj specifičnih družbenih in kulturnih okolij. Proučujejo se tako individualne kot tudi kolektivne diskurzivne in materialne prakse. Raziskave se osredotočajo tudi na posameznikove družbene in kulturne načine bivanja in nastajanja, etično držo, vzorce vedenja, ideje in oblike imaginacije, ki strukturirajo in organizirajo človekovo razmišljanje ter so podlaga za artikulacijo in doživljanje sveta. Namen antropologije ni le razkrivanje pomenov, ki so vgrajeni v raznolike družbene in kulturne fenomene, pač pa tudi razumevanje vzrokov za njihov pojav in pogojev za njihov obstoj. Z drugimi besedami, antropologija dokumentira, kontekstualizira in razlaga dinamiko preteklih in sodobnih oblik človekovega svetotvorja.

Modul Antropologija: Razumevanje svetotvornih praks v okviru doktorskega študijskega programa 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU vabi študentke in študente k intenzivnemu študiju, ki temelji na antropološki teoriji in praksi. Študentke in študentje bodo osvojili glavne teoretske smernice te discipline; šolali se bodo v kritičnem razmišljanju in branju; naučili se bodo, kako izvajati dolgotrajno terensko delo in natančno zbirati, primerjati in analizirati etnografske podatke. V obdobju pisanja jih bodo mentorji usmerjali tako pri obravnavi podrobnosti kot tudi pri odstiranju novih obzorij, ki jih omogoča prav etnografska deskripcija.

Predavatelji in predavateljice na antropološkem modulu so priznani raziskovalci in raziskovalke, ki raziskujejo in v svojih delih obravnavajo raznovrstna tematska področja, kot so na primer: kozmologije in družbeni odnosi, predstave subjektivnosti, prostorska in politična organiziranost, reševanje konfliktov in nasilja, družbena gibanja, človekove pravice, okoljske tematike, agrarna antropologija, arheoastronomija, študij mladostnikov, smrt in umiranje, odnosi med spoli, duševno zdravje, semiotika, jezikovna raznolikost itd. Predavatelji redno opravljajo lastne terenske raziskave na različnih območjih, kot so Albanija, Amazonija, Mehika, Papua Nova Gvineja, Srbija in Slovenija in se odlikujejo z ekspertnim regionalnim poznavanjem Jugovzhodne Evrope, Latinske Amerike in Oceanije.

Splošno izbirni predmeti:

  • Prostor in gibanje: antropologija lokacij in migracij
  • Antropologija zavesti in praks zavedanja
  • Politični smeh: k antropologiji humorja
  • Epistemološki pluralizem in »dekolonizacijske« metode v etnografskih raziskavah
  • Angažirana antropologija in aktivizem
  • Metodologija raziskav v antropološki lingvistiki
  • Antropologija rodnosti
  • Kozmologija mezoameriških ljudstev
  • Skupnosti, odnosi, dogodki: antropološki pristop

TISOČLETJA MED JADRANOM IN PODONAVJEM

Koordinatorica modula: izr. prof. dr. Jana Horvat

V arheološkem modulu se bodo študentke in študenti seznanjali z glavnimi arheološkimi viri, s pomembnimi raziskovalnimi dosežki, s ključnimi vprašanji in sodobnimi metodami raziskovalnega dela v arheologiji. Poseben poudarek bo na teoretičnem in praktičnem pristopu k interdisciplinarnim raziskavam med arheologijo in naravoslovnimi znanostmi. Raziskave bodo potekale nadregionalno, študije pa bodo zasnovane sintetično. Študentke in študentje se bodo udeleževali mednarodnih znanstvenih sestankov in napisali več znanstvenih člankov.  Navajali jih bomo h kritični obravnavi virov in h kritičnemu branju arheološke literature. Študij bo primarno usmerjen na teme, ki se vežejo na sredozemski prostor, Balkan in Srednjo Evropo.

Osvetljena bodo naslednja vprašanja:

  • mlajša kamena in bakrena doba severnega Jadrana;
  • kolišča na jugovzhodnoalpskem prostoru;
  • interdisciplinarne raziskave najdišč na vlažnih tleh;
  • arheološke analize nekeramičnih najdb starejše in mlajše železne dobe;
  • kronologija pozne latenske dobe;
  • zakladne najdbe orodja mlajše železne in rimske dobe; pomembni aspekti rimske materialne kulture, kot podlaga za razumevanje gospodarskega in družbenega razvoja;
  • romanizacija;
  • rimskodobna poselitev, mesta in podeželje.

Študijski program sestavljajo:

  1. nabor predavanj in seminarjev, ki poglabljajo poznavanje arheoloških vprašanj, spoznanj in metodologije raziskovalnega dela,
  2. nabor specializiranih tem, ki jih predavatelji/ce organizirajo okoli raziskovalnih tem, povezanih s študijskim področjem. 

Splošno izbirni predmeti:

  • Arheološke analize nekeramičnih najdb železne dobe;
  • Interdisciplinarno raziskovanje arheoloških najdišč;
  • Koliščarska doba na območju jugovzhodnih Alp;
  • Kronološki sistemi poznega latena od Iberskega polotoka do spodnjega Podonavja;
  • Mlajša kamena in bakrena doba severnega Jadrana;
  • Od drobnih arheoloških najdb do zgodovine;
  • Rimska mesta med Jadranom in Donavo;
  • Romanizacija;
  • Zakladne najdbe orodja latenske in rimske dobe;
  • Prostorska arheologija - arheologija v prostoru. Metode in prakse raziskovanja prostora v arheologiji;
  • Arheologija zgodnjega srednjega veka.

TRANSFORMACIJA MODERNE MISLI - FILOZOFIJA, PSIHOANALIZA, KULTURA

Koordinator modula: red. prof. dr. Rado Riha

Študijski modul sestavljajo:

  1. nabor predavanj in seminarjev, ki seznanjajo študentke in študente z načini in problemi srečevanja filozofije z drugimi oblikami diskurzivnosti: znanstvene, politične, kulturne.
  2. nabor specializiranih tem, ki jih predavatelji in predavateljice organizirajo okoli raziskovalnih tem, povezanih s študijskim področjem.

Cilj modula je seznaniti študente in študentke s temeljnimi teoretskimi, znanstvenoteoretskimi ter etičnimiproblemi postmoderne misli. Poseben poudarek bo na analizi razmerij med filozofijo in psihoanalizo, njunih produktivnih konfrontacij, nesporazumov in sposoj.

Osvetljena bodo naslednja vprašanja:

  • mesto in vloga etike v globaliziranem svetu;
  • usoda freudovskih pojmov v teoretski misli 20. stoletja in na širšem področju kulture;
  • ključni sodobni pojmi in pojmovanja delovanja družbene oblasti in sodobne teorije politične emancipacije;
  • novi režimi vidnosti, spoznavnosti in reprezentacije, ki jih ustvarajajo nove tehnologije in mediji ter t.i. virtualna okolja;
  • ključni momenti v zgodovini filozofije in znanosti, ki so bili konstitutivni za znanstveno in filozofsko revolucijo, katere rezultat je t.i. moderni svet.

Splošno izbirni predmeti:

  • Filozofija in psihoanaliza;
  • Filozofija in znanstvena revolucija;
  • Psihoanaliza in družbena vez;
  • Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij;
  • Kritična estetika in umetnost 20. stoletja;
  • Oblikovanje pojmov;
  • Sodobna filozofija in moderna literatura;
  • Nemški idealizem in njegovi nasledki;
  • Teorije ideologije.

KULTURNA ZGODOVINA

Koordinator modula: red. prof. dr. Oto Luthar

Splošno izbirni predmeti:

  • Spomin na socializem v jugovzhodni in centralni Evropi;
  • Spomin narodov v historični perspektivi;
  • Spomin in zgodovina;
  • Zgodovina nasilja;
  • Mediji, spomin in zgodovina;
  • Zgodovina, identiteta in popularna kultura.

SLOVENSKE ŠTUDIJE - TRADICIJA IN SODOBNOST

Koordinatorica modula: izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič

Modul Slovenske študije je zasnovan na podlagi potrebe po interdisciplinarnem vedenju o najbistvenejših prvinah, ki utemeljujejo slovensko identiteto v najbolj temeljnem smislu. Na podlagi teme Tradicija in sodobnost se razvrščajo predmeti, ki kompleksno prikazujejo tisto, kar je za slovenskost najbolj pomembno, kar nas ločuje od drugih narodov, a nas z univerzalnimi prvinami tudi povezuje. Predmeti so izbrani in prav gotovo niso vsi, ki bi utemeljevali identiteto, vendar se med seboj najbolj interdisciplinarno povezujejo in skupaj tvorijo tisti zbir vsebin, ki najbolje predstavlja izbrano temo.

Študijski modul tako sestavljajo:

  1. interdisciplinarni splet predavanj, ki utemeljuje, razvija in poglablja spoznanja o slovenski družbi in kulturi,
  2. nabor tem iz raznovrstnih in specifičnih področij raziskav, ki jih predavatelji/ce organizirajo okoli raziskovalnih tem povezanih s študijskim področjem.

Program se začenja zjezikovno identiteto slovenskih pokrajin, kar pomeni, da predstavlja narečja kot izvorne temelje slovenskega jezika, se nadaljuje z medbesedilnostjo in kulturnim spominom v okviru slovenske literarne tradicije, vpeto v evropsko in svetovno literaturo. S historičnim slikarstvom in recepcijo predstavljamo slovensko likovno umetnost, ki se je temeljno povezovala tudi z drugimi umetniškimi disciplinami in to počne še sedaj, nadaljujemo z glasbo in glasbenim življenjem na Slovenskem. Etnološko in folkloristično prespektivo programu dodajata dva predmeta, ki utemeljujeta ljudsko materialno in duhovo kulturo slovenskega naroda in sta identitetno središče programa, saj utemeljujeta tiste elemente, ki so najbolj tipični za slovenskost, to sta: Govorica predmetov - izbrana poglavja iz   materialne kulture Slovencev in Slovenska ljudska in umetna pesem – folkloristični in medbesedilni vidiki. Splošna etična, kulturna in družbena spoznanja pa predstavljajo predmeti Izročilo in etika, Tragedija v gledališču, kulturi in družbi, Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi in Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo.

Jedro modula Slovenske študije bo veljalo seznanjanju stistimi vidiki, ki so ključnega pomena za kulturno in družbeno identiteto nekega naroda. Študentke in študenti se bodo spoznali z viri, gradivom, avtorji, besedili in procesi, ki to identiteto tudi oblikujejo. Delovno se bomo ukvarjali predvsem s tistimi prvinami, gibanji in procesi, ki so temeljni za posamezna tematska področja slovenskih študij in so pomembno oblikovali družbeni in kulturni spomin. S tem modulom bodo upoštevane sodobne potrebe izobraženega humanista, ki mora najprej spoznati lastno kulturno identiteto, da jo lahko primerja in povezuje z drugimi. 

Dodatno zanimanje slušateljev in slušateljic za zgornje teme bomo spodbujali z njihovim vključevanjem v tekoče raziskovalne projekte in terensko raziskovanje, občasni tuji gostujoči predavatelji in predavateljice pa bodo poskrbeli še za različne raziskovalne primerjave.

Splošno izbirni predmeti:

  • Glasba in glasbeno življenje na Slovenskem: izbrane teme
  • Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev
  • Izročilo in etika
  • Jezikovna identiteta slovenskih pokrajin (narečje kot izvorni temelj slovenskega jezika)
  • Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki
  • Medbesedilnost in kulturni spomin
  • Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo
  • Tragedija v gledališču, kulturi in družbi
  • Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi
  • Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi
  • Ritualnost

LEKSIKOLOGIJA, LEKSIKOGRAFIJA, SLOVNIČARSTVO

Koordinator modula: izr. prof. dr. Kozma Ahačič

Modul ponuja teoretična in praktična znanja, ki jih potrebuje sodobni leksikolog, leksikograf, raziskovalec ali pisec učbenikov ter priročnikov in slovničar. Študenti in študentke dobijo široko znanje, ki sega od zgodovine, teoretičnih osnov in didaktike leksikologije, leksikografije in slovničarstva do najsodobnejših jezikovnih tehnologij. Glede na svoje študijske interese lahko študenti in študentke izbirajo med več specializiranimi predmeti, ki obsegajo leksikologijo, leksikografijo in slovničarstvo današnjega jezika, jezika v določenem zgodovinskem obdobju, vprašanja normativnosti in vpliva sociolingvističnih spoznanj na delo leksikologa, leksikografa in slovničarja ter leksikologijo in leksikografijo, ki se ukvarja z etimološkimi in dialektološkimi in geografskimi vprašanji.

Modul je zasnovan tako, da se dobro povezuje tudi z drugimi moduli v okviru tega programa in izven Podiplomske šole ZRC. Študente in študentke tako vzpodbujamo, da si glede na svoja zanimanja izberejo tudi predmete iz modulov Kozmologije, skupnosti, dogodki (antropološka vprašanja leksikologije, leksikografije in slovničarstva); Transformacija moderne misli (filozofski pogled na raziskovanje in opisovanje jezika); Slovenske študije (leksikologija, leksikografija in slovničarstvo slovenskega jezika); Kulturna zgodovina (zgodovinska leksikologija, leksikografija in slovničarstvo; vprašanja nacionalnega in multikulturnega v jeziku); Tisočletja med Jadranom in Podonavjem (etimologija), Literatura v kontekstu.

Splošno izbirni predmeti:

  • Zgodovina,osnove in didaktika leksikologije, leksikografije in slovničarstva
  • Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika
  • Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih
  • Korpusni pristop injezikovne tehnologije v leksikografiji
  • Zgodovinska leksikologija in leksikografija ter zgodovinska slovnica
  • Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija

LITERATURA V KONTEKSTU

Koordinator modula: red. prof. dr. Marko Juvan

Modul Literatura v kontekstu bo v obliki preglednih in problemskih predavanj ter seminarskega dela doktorske študentke in študente poučil o spoznanjih in metodah, preizkušenih v raziskovalni praksi Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Inštitut se mednarodno prepoznavno posveča sistematični in interdisciplinarni obravnavi književnosti. S sodobnimi metodami in s tehnikami digitalne humanistike zbira, raziskuje in objavlja literarne vire, zgodovinsko interpretira starejše slovensko slovstvo, z vidikov primerjalne književnosti in prostorskih študij analizira slovensko književnost 19. in 20. stoletja, razvija inovativne pristope k literarni teoriji (koncepcije literarnega sistema, diskurza, žanra, pripovedi) ter reflektira zgodovino in metode literarne vede.

Izhodišče modula je koncept literature kot diskurza s posebnimi družbenimi funkcijami. Izbirni predmeti modula takó razumljeno literaturo obravnavajo teoretsko, tekstološko, historično in primerjalno v različnih kontekstih, kot so:

  • sistem proizvodnje, posredovanja, sprejemanja in obdelave besedil;
  • sistem medijev (rokopisi, tisk, knjiga, digitalni mediji);
  • literarne institucije (založništvo, društva, knjižnice, literarna veda, literarni kanon itn.);
  • družbeno-kulturna razmerja in diskurzi (religija, ekonomija, politika, umetnosti, filozofija itn.);
  • družbeni in naravni prostor;
  • odnosi med literaturami (regionalni, svetovni).

Predavateljice in predavatelji v svojih raziskavah uporabljajo širok spekter metod: tekstološko-filološke, digitalnohumanistične, idejno- in kulturnozgodovinske, hermenevtične, strukturalno-formalne, sociosemiotične, sistemske, primerjalnoestetske in dialoško komparativistične. Z njimi bodo na predavanjih in seminarjih obravnavali ustvarjalce, besedila, prakse, idejne tokove, stile in zvrsti slovenske književnosti od reformacije do sodobnosti.

Slušateljice in slušatelje bomo vključevali v tekoče raziskovalne projekte in druge dejavnosti Inštituta. Tuji gostujoči predavatelji bodo program dopolnjevali s svojo ekspertizo in metodološkimi pristopi, obenem pa študirajočim omogočili primerjavo med domačimi in tujimi dosežki stroke.

Splošno izbirni predmeti:

  • Evropske literature in nacionalizmi
  • Literarna geografija
  • Literatura in likovna umetnost
  • Modernizmi in avantgarde
  • Naratologija
  • Slovensko baročno slovstvo med protestantizmom in razsvetljenstvom
  • Sociologija (slovenske) literarne institucije
  • Svetovni sistemi in slovenski literarni diskurz
  • Tekstologija in digitalna humanistika
  • Teorija diskurza in literatura
  • Zgodovina knjige in cenzure
  • Življenjepisje: avtobiografija, biografija, spomini, dnevniki, pisma

Podiplomska šola
ZRC SAZU

Novi trg 2
1000 Ljubljana
(01) 470 64 52
E-pošta