ANTROPOLOGIJA: RAZUMEVANJE SVETOTVORNIH PRAKS

Anthropology: understanding worldmaking practices (PDF)

Koordinator modula:
red. prof. dr. Borut Telban

Opis modula

Antropologija preučuje načine, kako ljudje doživljajo, razumejo in izražajo medsebojne odnose in odnose do sveta. Veda raziskuje tako skupnosti manjšega obsega kot tudi širše kulturne, ekonomske in politične procese, ki se oblikujejo v sodobni družbi, ki jo vedno bolj označujejo transnacionalni, virtualni in globalni interesi. Izhaja iz predpostavke, da so tako posamezniki in posameznice kot tudi družbe stvaritve in stvaritelji naših vsakdanjih družbenih in političnih »realnosti«. Antropološke raziskave temeljijo na v podrobnosti usmerjenem dolgotrajnem terenskem delu, ki preprašuje prakse in odnose, ki jih posameznice in posamezniki, institucije in družbe ustvarjajo, ohranjajo in spreminjajo znotraj specifičnih družbenih in kulturnih okolij. Proučujejo se tako individualne kot tudi kolektivne diskurzivne in materialne prakse. Raziskave se osredotočajo tudi na posameznikove družbene in kulturne načine bivanja in nastajanja, etično držo, vzorce vedenja, ideje in oblike imaginacije, ki strukturirajo in organizirajo človekovo razmišljanje ter so podlaga za artikulacijo in doživljanje sveta. Namen antropologije ni le razkrivanje pomenov, ki so vgrajeni v raznolike družbene in kulturne fenomene, pač pa tudi razumevanje vzrokov za njihov pojav in pogojev za njihov obstoj. Z drugimi besedami, antropologija dokumentira, kontekstualizira in razlaga dinamiko preteklih in sodobnih oblik človekovega svetotvorja.

Doktorski študijski program Antropologija: razumevanje svetotvornih praks na Podiplomski šoli ZRC SAZU vabi študentke in študente k intenzivnemu študiju, ki temelji na antropološki teoriji in praksi. Študentke in študentje bodo osvojili glavne teoretske smernice te discipline; šolali se bodo v kritičnem razmišljanju in branju; naučili se bodo, kako izvajati dolgotrajno terensko delo in natančno zbirati, primerjati in analizirati etnografske podatke. V obdobju pisanja jih bodo mentorji usmerjali tako pri obravnavi podrobnosti kot tudi pri odstiranju novih obzorij, ki jih omogoča prav etnografska deskripcija. 

Predavatelji in predavateljice na antropološkem modulu so priznani raziskovalci in raziskovalke, ki raziskujejo in v svojih delih obravnavajo raznovrstna tematska področja, kot so na primer: kozmologije in družbeni odnosi, predstave subjektivnosti, prostorska in politična organiziranost, reševanje konfliktov in nasilja, družbena gibanja, človekove pravice, okoljske tematike, agrarna antropologija, arheoastronomija, študij mladostnikov in mladostnic, smrt in umiranje, odnosi med spoli, duševno zdravje, semiotika, jezikovna raznolikost itd. Predavateljice in predavatelji redno opravljajo lastne terenske raziskave na različnih območjih, kot so Albanija, Amazonija, Mehika, Papua Nova Gvineja, Srbija in Slovenija in se odlikujejo z ekspertnim regionalnim poznavanjem Jugovzhodne Evrope, Latinske Amerike in Oceanije.

Raziskovalni profil modula:

Raziskave večine predavateljev in predavateljic na antropološkem modulu temeljijo na terenskem delu in originalnosti zbranih podatkov na predhodno neraziskanih območjih in temah. Raziskovalci in raziskovalke nenehno razvijajo nove metodološke pristope. Ker se posvečajo predvsem preučevanju načinov življenja, pogledov na svet, konceptov in jeziku na splošno pri ljudeh, ki živijo ali pa so živeli v različnih geografskih območjih in časovni razdobjih, se poglabljajo v in razvijajo tudi nova teoretska spoznanja. Le-ta prispevajo k bolj poglobljenemu razumevanju raznolikosti človeških idej, notranje logike različnih kultur ter kompleksnosti medčloveške interakcije. Njihove raziskave temeljijo na trdnih etičnih načelih, ki zavračajo esencializme, spolno in versko nestrpnost ter poglede na svet, ki so bili značilni za kolonializem in imperializem. Povezava na program Antropološke in prostorske raziskave, v katerem sodeluje večje število predavateljev in predavateljic z antropološkega modula na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Splošno izbirni predmeti modula:

10 - Antropologija rodnosti (izr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar, 6 ECTS);
11 - Kozmologija mezoameriških ljudstev (red. prof. dr. Ivan Šprajc, 6 ECTS);
12 - Skupnosti, odnosi, dogodki: antropološki pristop (red. prof. dr. Borut Telban, 6 ECTS)
60 - Prostor in gibanje: antropologija lokacij in migracij (doc. dr. Nataša Gregorič Bon, 6 ECTS);
61 - Antropologija zavesti in praks zavedanja (doc. dr. Maja Petrović Šteger, 6 ECTS);
62 - Politični smeh: k antropologiji humorja (red. prof. dr. Tanja Petrović, 6 ECTS);
63 - Epistemološki pluralizem in »dekolonizacijske« metode v etnografskih raziskavah (doc. dr. Pirjo Kristiina Virtanen, 6 ECTS);
64 - Angažirana antropologija in aktivizem (doc. dr. Ana Hofman, 6 ECTS);
65 - Metodologija raziskav v antropološki lingvistiki (doc. dr. Carmen Kenda-Jež, 6 ECTS).


TISOČLETJA MED JADRANOM IN PODONAVJEM

Millennia between the Adriatic and the Danube (PDF)

Koordinatorica modula:
izr. prof. dr. Jana Horvat

Opis modula

V arheološkem modulu se bodo študentke in študenti seznanjali z glavnimi arheološkimi viri, s pomembnimi raziskovalnimi dosežki, s ključnimi vprašanji in sodobnimi metodami raziskovalnega dela v arheologiji. Poseben poudarek bo na teoretičnem in praktičnem pristopu k interdisciplinarnim raziskavam med arheologijo in naravoslovnimi znanostmi. Raziskave bodo potekale nadregionalno, študije pa bodo zasnovane sintetično. Študentke in študentje se bodo udeleževali mednarodnih znanstvenih sestankov in napisali več znanstvenih člankov. Navajali jih bomo h kritični obravnavi virov in h kritičnemu branju arheološke literature. Študij bo primarno usmerjen na teme, ki se vežejo na sredozemski prostor, Balkan in Srednjo Evropo.

Osvetljena bodo naslednja vprašanja:

  • mlajša kamena in bakrena doba severnega Jadrana;
  • kolišča na jugovzhodnoalpskem prostoru;
  • interdisciplinarne raziskave najdišč na vlažnih tleh;
  • arheološke analize nekeramičnih najdb starejše in mlajše železne dobe;
  • kronologija pozne latenske dobe;
  • zakladne najdbe orodja mlajše železne in rimske dobe; pomembni aspekti rimske materialne kulture, kot podlaga za razumevanje gospodarskega in družbenega razvoja;
  • romanizacija;
  • rimskodobna poselitev, mesta in podeželje;
  • arheologija v prostoru;
  • zgodnji srednji vek.

Študijski program sestavljajo:

  • nabor predavanj in seminarjev, ki poglabljajo poznavanje arheoloških vprašanj, spoznanj in metodologije raziskovalnega dela,
  • nabor specializiranih tem, ki jih predavatelji in predavateljice organizirajo okoli raziskovalnih tem, povezanih s študijskim področjem.

Študentke in študentje bodo vključeni v tekoče raziskovalno delo.

Raziskovalni profil modula:

V Arheološkem modulu poteka neposreden prenos najnovejših dognanj in metod, ki se oblikujejo v okviru raziskovalnih programov in projektov Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Narodnega muzeja Slovenije.

Gre za temeljne raziskave, katerih cilj je pridobivanje novih znanj o razvoju človeka in družbe v najstarejših obdobjih jugovzhodnoalpskega prostora. Zaobjemajo širok lok od uvajanja in preverjanja novih raziskovalnih metod, izgrajevanja podatkovnih zbirk in dokumentacijskih sistemov, pa vse do pridobivanja novih spoznanj o poselitvenih strukturah, gospodarstvu, družbenih procesih in načinu življenja ljudi. Raziskave obsegajo zajem podatkov na terenu, laboratorijske analize in interpretacijo podatkov. Vključena je uporaba naravoslovnih metod, ki izhaja iz premišljene zastavitve raziskovalnih vprašanj.

Splošno izbirni predmeti modula:

13 - Arheološke analize nekeramičnih najdb železne dobe (izr. prof. dr. Anton Velušček, 6 ECTS);
14 - Interdisciplinarno raziskovanje arheoloških najdišč (izr. prof. dr. Anton Velušček, 6 ECTS);
15 - Koliščarska doba na območju jugovzhodnih Alp (izr. prof. dr. Anton Velušček, 6 ECTS);
16 - Kronološki sistemi poznega latena od Iberskega polotoka do spodnjega Podonavja (izr. prof. dr. Anton Velušček, 6 ECTS);
17 - Mlajša kamena in bakrena doba severnega Jadrana (izr. prof. dr. Anton Velušček, 6 ECTS);
18 - Od drobnih arheoloških najdb do zgodovine (izr. prof. dr. Janka Istenič, 6 ECTS);
19 - Rimska mesta med Jadranom in Donavo (izr. prof. dr. Jana Horvat, 6 ECTS);
20 -Romanizacija (izr. prof. dr. Jana Horvat, izr. prof. dr. Janka Istenič, 6 ECTS);
21 - Zakladne najdbe orodja latenske in rimske dobe (izr. prof. dr. Jana Horvat, 6 ECTS);
82 - Prostorska arheologija – arheologija v prostoru. Metode in prakse raziskovanja prostora v arheologiji (doc. dr. Benjamin Štular, 6 ECTS);
83 - Arheologija zgodnjega srednjega veka (doc. dr. Benjamin Štular, 6 ECTS).


TRANSFORMACIJA MODERNE MISLI - FILOZOFIJA, PSIHOANALIZA, KULTURA

The Transformation of Modern thought - Philosophy, Psychoanalysis, Culture (PDF)

Koordinator modula:
red. prof. dr. Rado Riha

Opis modula:

Študijski modul sestavljajo:

  • nabor predavanj in seminarjev, ki seznanjajo študentke in študente z načini in problemi srečevanja filozofije z drugimi oblikami diskurzivnosti: znanstvene, politične, kulturne.
  • nabor specializiranih tem, ki jih predavatelji in predavateljice organizirajo okoli raziskovalnih tem, povezanih s študijskim področjem.

Cilj modula je seznaniti študente in študentke s temeljnimi teoretskimi, znanstvenoteoretskimi ter etičnimi problemi postmoderne misli. Poseben poudarek bo na analizi razmerij med filozofijo in psihoanalizo, njunih produktivnih konfrontacij, nesporazumov in sposoj.

Osvetljena bodo naslednja vprašanja:

  • mesto in vloga etike v globaliziranem svetu;
  • usoda freudovskih pojmov v teoretski misli 20. stoletja in na širšem področju kulture;
  • ključni sodobni pojmi in pojmovanja delovanja družbene oblasti in sodobne teorije politične emancipacije;
  • novi režimi vidnosti, spoznavnosti in reprezentacije, ki jih ustvarajajo nove tehnologije in mediji ter t.i. virtualna okolja;
  • ključni momenti v zgodovini filozofije in znanosti, ki so bili konstitutivni za znanstveno in filozofsko revolucijo, katere rezultat je t.i. moderni svet.

Izbirni predmeti modula z nosilci in nosilkami:

22 - Filozofija in psihoanaliza (red. prof. dr. Jelica Šumič Riha, red. prof. dr. Rado Riha, 6 ECTS);
23 - Filozofija in znanstvena revolucija (izr. prof. dr. Matjaž Vesel, 6 ECTS);
24 - Psihoanaliza in družbena vez (red. prof. dr. Alenka Zupančič Žerdin, izr. prof. dr. Peter Klepec, 6 ECTS);
25 - Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij (red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler, 6 ECTS);
47 - Kritična estetika in umetnost 20. stoletja (red. prof. dr. Aleš Erjavec, 6 ECTS);
48 - Oblikovanje pojmov (doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, 6 ECTS);
49 - Sodobna filozofija in moderna literatura (doc. dr. Rok Benčin, 6 ECTS);
81 - Nemški idealizem in njegovi nasledki (izr. prof. dr. Frank Ruda, 6 ECTS);
84 – Ideologija in filozofija (predavatelj: dr. Jan Völker, 6 ECTS).


KULTURNA ZGODOVINA

Cultural history (PDF)

Koordinator modula:
red. prof. dr. Oto Luthar

Opis modula:

Študijski modul sestavljajo:

  • nabor predavanj, ki poglabljajo poznavanje obče in nacionalne zgodovine;
  • nabor specializiranih tem, ki jih predavateljice in predavatelji organizirajo okoli raziskovalih tem povezanih s študijskim področjem.

Osrednji poudarek zgodovinskega modula velja procesom oblikovanja kolektivnega spomina od antike do današnjih dni. Študentke in študenti se seznanjajo tako s pomembnejšimi avtorji in avotircami, teksti, kot tudi s prelomnimi zgodovinskimi procesi, ki so odločilno vplivali na protokole skupinskega spominjanja.

Delovno se modul ukvarja predvsem s tistimi procesi in njihovimi akterji in akterkami, ki zaznamujejo začetek modernega spominjanja narodov in nacionalnih skupin. Predavatelji in predavateljice pri tem študentkam in študentom pomagajo predvsem s posredovanjem svežih odgovorov na kljuna vprašanja in razmišljanja:

  • razlogi za oblikovanje kolektivne preteklosti;
  • spomin ljudstev proti spominu imperijev/držav;
  • pogoji in okoliščine oblikovanja modernega kolektivnega spomina;
  • kako ljudsko postane nacionalno;
  • kako opredeliti kolektivni spomin danes.

Raziskovalni profil modula:

Študij v okviru modula Kulturna zgodovina temelji na spremljanju in kritičnem premisleku načinov historične interpretacije s poudarkom na analizi historičnega revizionizma in negacionizma. K temu sodi sistematična analiza politik preteklosti, sprememb v spominski krajini v srednji in jugovzhodni Evropi ter poglobljen primerjalnimi razmislek o razsežnostih (re)apropriacije in izpogajanja spomina na različnih družbenih ravneh in v stičišču med lokalnim, nacionalnim, evropskim in globalnim.

Profesorji in študentje se pri tem osredotočajo na prostorske kontekstualizacije in materializacije preteklosti ter na reprezentacijo spomina, zgodovine v digitalnih medijih, pri čemer poseben poudarek namenjamo afektivnemu odnosu do tehnologije in preteklosti.

Izbirni predmeti modula z nosilci in nosilkami:

35 - Spomin na socializem v jugovzhodni in centralni Evropi (red. prof. dr. Tanja Petrović, 6 ECTS);
36 - Spomin narodov v historični perspektivi (red. prof. dr. Oto Luthar, 6 ECTS);
50 - Spomin in zgodovina (red. prof. dr. Oto Luthar, 6 ECTS);
51 - Zgodovina nasilja (izr. prof. dr. Petra Svoljšak, 6 ECTS);
52 - Mediji, spomin in zgodovina (predavatelj: dr. Martin Pogačar, 6 ECTS);
53 - Zgodovina, identiteta in popularna kultura (doc. dr. Ana Hofman, 6 ECTS).


SLOVENSKE ŠTUDIJE - TRADICIJA IN SODOBNOST

Slovene Studies - tradition and modernity (PDF)

Koordinatorica modula:
izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič

Opis modula:

Modul Slovenske študije je zasnovan na podlagi potrebe po interdisciplinarnem vedenju o najbistvenejših prvinah, ki utemeljujejo slovensko identiteto v najbolj temeljnem smislu. Na podlagi teme Tradicija in sodobnost se razvrščajo predmeti, ki kompleksno prikazujejo tisto, kar je za slovenskost najbolj pomembno, kar nas ločuje od drugih narodov, a nas z univerzalnimi prvinami tudi povezuje. Predmeti so izbrani in prav gotovo niso vsi, ki bi utemeljevali identiteto, vendar se med seboj najbolj interdisciplinarno povezujejo in skupaj tvorijo tisti zbir vsebin, ki najbolje predstavlja izbrano temo.

Študijski modul tako sestavljajo:

  • interdisciplinarni splet predavanj, ki utemeljuje, razvija in poglablja spoznanja o slovenski družbi in kulturi,
  • nabor tem iz raznovrstnih in specifičnih področij raziskav, ki jih predavateljice in predavatelji organizirajo okoli raziskovalnih tem povezanih s študijskim področjem. 

Program se začenja z jezikovno identiteto slovenskih pokrajin, kar pomeni, da predstavlja narečja kot izvorne temelje slovenskega jezika, se nadaljuje z medbesedilnostjo in kulturnim spominom v okviru slovenske literarne tradicije, vpeto v evropsko in svetovno literaturo. Nadaljujemo z glasbo in glasbenim življenjem na Slovenskem. Etnološko in folkloristično perspektivo programu dodajata dva predmeta, ki utemeljujeta ljudsko materialno in duhovno kulturo slovenskega naroda in sta identitetno središče programa, saj utemeljujeta tiste elemente, ki so najbolj tipični za slovenskost, to sta: Govorica predmetov - izbrana poglavja iz   materialne kulture Slovencev in Slovenska ljudska in umetna pesem – folkloristični in medbesedilni vidiki. Splošna etična, kulturna in družbena spoznanja pa predstavljajo predmeti Izročilo in etika, Tragedija v gledališču, kulturi in družbi, Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi in Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo. Novost modula pa sta dva predmeta: Ritualnost, ki spaja etnologijo z antropologijo ter Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi, ki pa interdisciplinarno povezuje folkloristiko, literarno vedo, antropologijo in ekologijo.

Jedro modula Slovenske študije bo veljalo seznanjanju s tistimi vidiki, ki so ključnega pomena za kulturno in družbeno identiteto nekega naroda. Študentke in študenti se bodo spoznali z viri, gradivom, avtoricami in avtorji, besedili in procesi, ki to identiteto tudi oblikujejo. Delovno se bomo ukvarjali predvsem s tistimi prvinami, gibanji in procesi, ki so temeljni za posamezna tematska področja slovenskih študij in so pomembno oblikovali družbeni in kulturni spomin. S tem modulom bodo upoštevane sodobne potrebe izobraženega humanista, ki mora najprej spoznati lastno kulturno identiteto, da jo lahko primerja in povezuje z drugimi. 

Dodatno zanimanje slušateljev in slušateljic za zgornje teme bomo spodbujali z njihovim vključevanjem v tekoče raziskovalne projekte in terensko raziskovanje, občasni tuji gostujoči predavatelji in predavateljice pa bodo poskrbeli še za različne raziskovalne primerjave. 

Raziskovalni profil modula:

Modul Slovenske študije – tradicija in sodobnost  predstavlja  interdisciplinarno povezanost raziskav različnih ved, ki jih druži slovenski prostor, kultura, družba  in umetnost.  Zato v njem združujemo znanstvena spoznanja, ki izhajajo iz raziskav slovenskih narečij, folklorne pesemske dediščine, ekokritike in zoofolkloristike, glasbene dediščine, ritualnih praks ter slovenske materialne kulture; raziskav  literature z medbesedilnostjo, dramatike in gledališča, žensk v kulturi in družbi in migracijskih procesov slovenskih izseljencev ter njihove kulture, ki jih nato vključujemo v pedagoški proces.

Splošno izbirni predmeti modula:

38 - Glasba in glasbeno življenje na Slovenskem: izbrane teme (doc. dr. Metoda Kokole, 6 ECTS);
39 - Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev (izr. prof. dr. Maja Godina Golija, 6 ECTS);
40 - Izročilo in etika (red. prof. dr. Edvard Kovač, 6 ECTS);
41 - Jezikovna identiteta slovenskih pokrajin (narečje kot izvorni temelj slovenskega jezika) (izr. prof. dr. Jožica Škofic, 6 ECTS);
42 - Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki (izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, 6 ECTS);
43 - Medbesedilnost in kulturni spomin (red. prof. dr. Marko Juvan, 6 ECTS);
44 - Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo (izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin, 6 ECTS);
45 - Tragedija v gledališču, kulturi in družbi (red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak, 6 ECTS);
46 - Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi (izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, 6 ECTS);
67 - Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi (izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, 6 ECTS);
68 - Ritualnost (izr. prof. dr. Jurij Fikfak, 6 ECTS).


LEKSIKOLOGIJA, LEKSIKOGRAFIJA, SLOVNIČARSTVO

Lexicology, Lexicography, Grammaticography (PDF)

Koordinator modula:
izr. prof. dr. Kozma Ahačič

Opis modula:

Modul ponuja teoretična in praktična znanja, ki jih potrebuje sodobni leksikolog, leksikograf, raziskovalec ali pisec učbenikov ter priročnikov in slovničar. Študenti in študentke dobijo široko znanje, ki sega od zgodovine, teoretičnih osnov in didaktike leksikologije, leksikografije in slovničarstva do najsodobnejših jezikovnih tehnologij. Glede na svoje študijske interese lahko študenti in študentke izbirajo med več specializiranimi predmeti, ki obsegajo leksikologijo, leksikografijo in slovničarstvo današnjega jezika, jezika v določenem zgodovinskem obdobju, vprašanja normativnosti in vpliva sociolingvističnih spoznanj na delo leksikologa, leksikografa in slovničarja ter leksikologijo in leksikografijo, ki se ukvarja z etimološkimi in dialektološkimi in geografskimi vprašanji.

Modul je zasnovan tako, da se dobro povezuje tudi z drugimi moduli v okviru tega programa in izven Podiplomske šole ZRC. Študente in študentke tako vzpodbujamo, da si glede na svoja zanimanja izberejo tudi predmete iz modulov antropologija: razumevanje svetotvornih praks (antropološka vprašanja leksikologije, leksikografije in slovničarstva); Transformacija moderne misli (filozofski pogled na raziskovanje in opisovanje jezika); Slovenske študije (leksikologija, leksikografija in slovničarstvo slovenskega jezika); Kulturna zgodovina (zgodovinska leksikologija, leksikografija in slovničarstvo; vprašanja nacionalnega in multikulturnega v jeziku); Tisočletja med Jadranom in Podonavjem (etimologija).

Raziskovalni profil modula:

Modul se opira na raziskovalno dejavnost Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer večina predavateljev modula raziskuje leksikološka vprašanja ter vprašanja povezana z najrazličnejšimi priročniki. Vsi predavatelji so člani skupin, ki pripravljajo nove slovarje, korpuse, spletne jezikovne portale in druge priročnike, med njimi pa so tudi avtorji učbenikov ter didaktiki.

Splošno izbirni predmeti modula:

54 - Zgodovina, osnove in didaktika leksikologije, leksikografije in slovničarstva (izr. prof. dr. Kozma Ahačič, 6 ECTS);
55 - Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika (doc. dr. Nataša Jakop, doc. dr. Jerica Snoj, 6 ECTS);
56 - Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih (doc. dr. Helena Dobrovoljc, doc. dr. Nataša Gliha Komac, 6 ECTS);
57 - Korpusni pristop in jezikovne tehnologije v leksikografiji (izr. prof. dr. Tomaž Erjavec, doc. dr. Darja Fišer, 6 ECTS);
58 - Zgodovinska leksikologija in leksikografija ter zgodovinska slovnica (doc. dr. Andreja Legan Ravnikar, 6 ECTS);
59 - Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija (red. prof. dr. Marko Snoj, izr. prof. dr. Jožica Škofic, 6 ECTS)


LITERATURA V KONTEKSTU

Literature in the context (PDF)

Koordinator modula:
red. prof. dr. Marko Juvan

Opis modula:

Modul Literatura v kontekstu bo v obliki preglednih in problemskih predavanj ter seminarskega dela doktorske študentke in študente poučil o spoznanjih in metodah, preizkušenih v raziskovalni praksi Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Inštitut se mednarodno prepoznavno posveča sistematični in interdisciplinarni obravnavi književnosti. S sodobnimi metodami in s tehnikami digitalne humanistike zbira, raziskuje in objavlja literarne vire, zgodovinsko interpretira starejše slovensko slovstvo, z vidikov primerjalne književnosti in prostorskih študij analizira slovensko književnost 19. in 20. stoletja, razvija inovativne pristope k literarni teoriji (koncepcije literarnega sistema, diskurza, žanra, pripovedi) ter reflektira zgodovino in metode literarne vede.

Izhodišče modula je koncept literature kot diskurza s posebnimi družbenimi funkcijami. Izbirni predmeti modula takó razumljeno literaturo obravnavajo teoretsko, tekstološko, historično in primerjalno v različnih kontekstih, kot so:

  • sistem proizvodnje, posredovanja, sprejemanja in obdelave besedil;
  • sistem medijev (rokopisi, tisk, knjiga, digitalni mediji);
  • literarne institucije (založništvo, društva, knjižnice, literarna veda, literarni kanon itn.);
  • družbeno-kulturna razmerja in diskurzi (religija, ekonomija, politika, umetnosti, filozofija itn.);
  • družbeni in naravni prostor;
  • odnosi med literaturami (regionalni, svetovni).

Predavateljice in predavatelji v svojih raziskavah uporabljajo širok spekter metod: tekstološko-filološke, digitalnohumanistične, idejno- in kulturnozgodovinske, hermenevtične, strukturalno-formalne, sociosemiotične, sistemske, primerjalnoestetske in dialoško komparativistične. Z njimi bodo na predavanjih in seminarjih obravnavali ustvarjalce, besedila, prakse, idejne tokove, stile in zvrsti slovenske književnosti od reformacije do sodobnosti. 

Slušateljice in slušatelje bomo vključevali v tekoče raziskovalne projekte in druge dejavnosti Inštituta. Tuji gostujoči predavatelji in predavateljice bodo program dopolnjevali s svojo ekspertizo in metodološkimi pristopi, obenem pa študirajočim omogočili primerjavo med domačimi in tujimi dosežki stroke. 

Raziskovalni profil modula:

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede se mednarodno prepoznavno posveča sistematični in interdisciplinarni obravnavi književnosti. S sodobnimi metodami in tehnikami digitalne humanistike zbira, raziskuje in objavlja literarne vire, zgodovinsko interpretira starejše slovensko slovstvo, z vidikov primerjalne književnosti in prostorskih študij analizira slovensko književnost 19. in 20. stoletja, razvija inovativne pristope k literarni teoriji ter reflektira zgodovino in metode literarne vede. Iz raziskovalnega dela Inštituta je oblikovan študijski modul, ki literaturo obravnava kot diskurz v družbenozgodovinskih kontekstih. Slušateljice in slušatelje se vključujejo v tekoče raziskovalne projekte in druge dejavnosti Inštituta.

Splošno izbirni predmeti modula:

69 - Evropske literature in nacionalizmi (izr. prof. dr. Marijan Dović, 6 ECTS);
70 - Literarna geografija (red. prof. dr. Marko Juvan, 6 ECTS);
71 - Literatura in likovna umetnost (doc. dr. Luka Vidmar, 6 ECTS);
72 - Modernizmi in avantgarde (red. prof. dr. Marko Juvan, 6 ECTS);
73 - Naratologija (doc. dr. Alenka Koron, 6 ECTS);
74 - Slovensko baročno slovstvo med protestantizmom in razsvetljenstvom (doc. dr. Matija Ogrin, 6 ECTS);
75 - Sociologija (slovenske) literarne institucije (izr. prof. dr. Marijan Dović, 6 ECTS);
76 - Svetovni sistemi in slovenski literarni diskurz (red. prof. dr. Marko Juvan, 6 ECTS);
77 - Tekstologija in digitalna humanistika (doc. dr. Matija Ogrin, 6 ECTS);
78 - Teorija diskurza in literatura (doc. dr. Jernej Habjan, 6 ECTS);
79 - Zgodovina knjige in cenzure (doc. dr. Luka Vidmar, 6 ECTS);
80 - Življenjepisje: avtobiografija, biografija, spomini, dnevniki, pisma (doc. dr. Alenka Koron, 6 ECTS).

Podiplomska šola
ZRC SAZU

Novi trg 2
1000 Ljubljana
(01) 470 64 52
E-pošta